50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih vam omogoča, da delate krajši delovni čas zaradi starševstva. Veljavnost in trajanje te pravice dodatno opredeljuje starost in zdravstveno stanje otroka. V zapisu, ki je pred vami, bomo odgovorili na nekaj najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s skrajšanim delovnim časom za starše.

Staršem zakonodaja omogoča nekatere olajšave, kar se tiče življenja na delovnem mestu. Že 148. člen Zakona o delovnih razmerjih delodajalcem nalaga, da morajo staršem omogočiti lažje usklajevanje dela in prostega časa, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa staršem omogoča delo za krajši delovni čas.

Kdo lahko dela za krajši delovni čas zaradi starševstva?

Kot je opredeljeno v 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, lahko po skrajšanem delovnem času dela eden od staršev, ki neguje otroka do njegovega tretjega leta starosti. Starši pravico do krajšega delovnega časa najpogosteje uveljavljajo ravno v tem primeru. Če skrbite za najmanj dva otroka, lahko po skrajšanem delovnem času delate, dokler najmlajši od teh otrok ne dokonča prvega razreda osnovne šole. Če skrbite za otroka, ki je zmerno ali težje gibalno oviran ali ima zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, lahko po skrajšanem delovnem času delate najdlje do njegovega oziroma njenega 18. leta starosti.

Kaj v tem primeru pomeni skrajšan delovni čas?

Skrajšan delovni čas je delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Krajši delovni čas zaradi starševstva pa pomeni, da delate najmanj po polovičnem tedenskem delovnem času. V tem času delodajalec ne sme od vas zahtevati opravljanja nadur in vam delovnega časa ne sme razporediti neenakomerno.

Kako uveljavljam krajši delovni čas zaradi starševstva?

Delodajalca morate o nastopu krajšega delovnega časa obvestiti 30 dni prej. Po tem boste z delodajalcem sklenili novo pogodbo o zaposlitvi ali aneks k obstoječi pogodbi. Na pristojnem centru za socialno delo lahko 30 dni po pridobitvi pravice do dela po krajšem delovnem času uveljavljate pravico do sorazmernega plačila prispevkov.

Kako pa je s plačo?

Če zaradi starševstva delate po krajšem delovnem času, vam bo delodajalec izplačeval plačo po vaši dejanski delovni obveznosti, država pa vam bo do polne delovne obveznosti krila plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

Ali lahko delodajalec opravljanje dela po krajšem delovnem času zaradi starševstva zavrne?

Absolutno ne. Krajši delovni čas zaradi starševstva vam omogoča Ustava Republike Slovenije, ki »povozi« morebitna oporekanja delodajalcev na to temo, tudi, če bi to zmotilo delovni proces v podjetju, kjer ste zaposleni. Če želite zaradi nege otroka delati po skrajšanem delovnem času, vam te pravice nihče ne more odvzeti, niti vam ne sme zaradi tega prekiniti pogodbe o zaposlitvi. Če vam delodajalec ne dovoli uveljavljati pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, ga lahko ob prijavi na pristojni inšpektorat doleti globa v višini 3000 do 5000 evrov.

Je potrebno pri krajšem delovnem času zaradi starševstva skleniti novo pogodbo o zaposlitvi?

Lahko jo, a ni potrebno. Zaradi uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa ni nujno potrebno sklepati nove pogodbe o zaposlitvi, že obstoječi pogodbi lahko dodate samo aneks.

Krajši delovni čas zaradi starševstva je vaša neodtujljiva pravica, za uveljavljanje katere pa morate seveda izpolnjevati nekatere pogoje. Odvisno od ostalih pogojev lahko po skrajšanem času delate do otrokovega dopolnjenega tretjega leta starosti, do dokončanega prvega razreda osnovne šole ali celo do otrokovega 18. leta starosti. Kot delavec je dobro, da poznate svoje pravice in izkoristite ugodnosti, ki so vam omogočene, delodajalci pa morate pravice svojih delavcev spoštovati, saj se tako zaščitite pred marsikatero pravno nevšečnostjo.