Kako se zaščititi pred okužbo z borelijo

V Sloveniji so znane predvsem tri bolezni, ki jih lahko dobimo preko okuženega klopa. Najmanj poznana je humana granulocitna anaplazmoza, medtem, ko sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, oziroma klopna borelija, zelo pogosti in tudi zelo nevarni bolezni. Sočasno pa nas lahko prizadeneta klopni meningoencefalitis in klopna borelija, sicer so zaenkrat take primere našli le v srednji Evropi. Pred KME se lahko preventivno zaščitimo s cepljenjem, medtem, ko se okužba z borelijo zdravi z antibiotiki, saj zanjo zaenkrat cepiva še ni.

Humana granulocitna anaplazmoza

Medtem ko je borelija pogosta bolezen, je HGA redkejša klopna bolezen, a prav tako neprijetna. Simptomi so podobni tistim, ki se pojavljajo v zgodnji fazi klopnega meningoencefalitisa: povišana telesna temperatura, slabost, glavobol in bolečine v mišicah in sklepih. Bolezen ne sodi med nalezljive bolezni, zdravi pa se z antibiotiki.

KME (klopni meningoencefalitis)

Medtem, ko je borelija bakterijska bolezen, je KME virusna bolezen, ki predstavlja velik zdravstveni problem, saj je obolevnost zelo visoka, kljub temu, da se preventivno lahko cepimo. Teden dni po vbodu okuženega klopa se začne prva faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino in bolečinami v mišicah in sklepih. Po nekaj dnevnem izboljšanju izbruhne druga faza, ki se kaže z visoko vročino, tresenjem rok, včasih tudi izgubo zavesti. Virus se razširi v centralni živčni sistem, pusti pa lahko trajne posledice tudi po okrevanju.

Lymska borelioza (Klopna borelija)

Je najpogostejša bolezen, ki jo lahko dobimo po vbodu okuženega klopa. Ob zgodnjem odkritju jo lahko uspešno zdravimo z antibiotiki. Najhitreje jo prepoznamo po nastali rdečini okrog mesta vboda klopa, ki se po enem tednu začne širiti, v sredini pa bledeti, rečemo, da je nastal kolobar. Poleg splošnih simptomov, ki jih kaže borelija (dolgotrajna  utrujenost, nepojasnjena izčrpanost, otekanje bezgavk, motnje v spanju, motnje v delovanju živčnega sistema, nepojasnjena izguba ali porast telesne teže, večja dovzetnost za okužbe), pa se lahko pojavljajo tudi drugi simptomi: bolečine in otekline sklepov (huda bolečina v sklepih se lahko pojavi neodvisno od spremembe vremena, stresa, veliki sklepi, kot na primer kolena in ramena, so bolj prizadeti, kot manjši sklepi, prsti in zapestje. Ponavadi se ta bolečina pojavi v čistem mirovanju), sprememba kože, las in nohtov (povečana občutljivost kože, tanka koža, pojav kožnega limfocitoma, občutek pekoče kože, mravljinčenja, občutljivost na spremembo temperature, luskasta koža, izguba las, grebeni na nohtih, boleče lasišče), občutljivi centralni in periferni živčni sistem (nenadni močni glavoboli, paraliza obraza, močne žgoče bolečine v rokah in nogah), šibkost mišic (ponavljajoča se vnetja, stalne bolečine v mišicah, krči mišic po celem telesu, pretrganje nekaterih tetiv brez obremenitve, močna nočna bolečina v goleni in petah). Borelija lahko povzroča tudi hormonske motnje (povečana dovzetnost za stres, manjša samozavest, poslabšanje metabolizma, izguba libida, boleče prsi, depresija, agresivnost, pomanjkanje pozornosti, motnja hiperaktivnosti, motnja v menstrualnem ciklusu), motnje v čutilih (poslabšanje vonja, okusa, vida, motnje sluha, omotičnost in prizadeta hoja), kognitivne motnje (zmajšana pozornost, izguba spomina, zmanjšana sposobnost učenja, zmedenost, časovna dezorientacija, redko epilepsija), težave s prebavili, sprememba krvnega tlaka, povišani jetrni encimi, bolečine v prostati, bolečine v prsnem košu, itd.

Zdravljenje

Borelija se pri bolnikih z značilnim izpuščajem zdravi z antibiotiki. Zdravljenje je najbolj učinkovito, če je bolezen zgodaj odkrita. Po začetku zdravljenja obročast izpuščaj izzveni v dveh tednih. Pri bolnikih, ki imajo tudi druge znake, pa se najprej naredi laboratorijske teste, da se bolezen potrdi. Nato se bolnike zdravi s tabletami, v hujših primerih pa z antibiotično infuzijo.

Kako se lahko zaščitimo?

Borelija je načeloma ozdravljiva bolezen, vendar je vseeno preventiva še kako pomembna. Najboljše bi bilo, da se izogibamo območju, kjer je pojavnost klopov velika. Ker pa to ni vedno mogoče, se je potrebno drugače zaščititi. Zelo učinkovita je zaščita z repelentom, ki si ga, pred odhodom v naravo, pošpricamo na obleko in na kožo. Oblečeno imamo svetla oblačila z dolgimi rokavi. Ob vrnitvi domov, se temeljito pregledamo, še posebej smo pozorni pri pregledu otrok. Če opazimo že prisesanega klopa ga čimprej varno odstranimo, z uporabo koničaste pincete, brez mazanja z olji in kremami.

Avtor prispevka: