Dejstvo je, da so Bled, njegovo čudovito jezero in znamenite kremne rezine med najbolj priljubljenimi slovenskimi turističnimi destinacijami, tako za domače kot za tuje obiskovalce. Vendar Bled prav gotovo ni vse, kar je turistom na voljo v tem koncu Slovenije. Ste vedeli, da se le nekaj pičlih kilometrov stran od Bleda skriva pravi naravni biser imenovan Blejski vintgar, ki ga pohodniki naravnost obožujejo? Blejski vintgar je soteska, ki jo je v tamkajšnje hribovje vklesala reka Radovna. Če ste ljubitelj oziroma ljubiteljica izletov v naravo, se dobesedno morate podati na pohod po Blejskem vintgarju.

Vas ideja o sprehodu po tej idilični soteski mika, pa niste prepričani, da je Blejski vintgar prava destinacija za vas? Odklikajte na splet in si preberite zapis kakšnega popotniškega blogerja ali blogerke, ki opisuje vse čudovite prizore, ki so na ogled v soteski, kot jih vidijo obiskovalci. Zelo podroben opis Blejskega vintgarja najdete na primer na spletni strani znanega slovenskega popotnika in podjetnika Tomaža Gorca, besedilo pa dopolnjujejo tudi čudovite fotografije dih jemajoče pokrajine, ki vas bodo gotovo navdušile za obisk.

Soteska Blejski vintgar (oziroma kar soteska Vintgar, kot ji pravijo nekateri) za turiste predstavlja izjemno zanimivo destinacijo že vse od poznega 19. stoletja dalje. Leta 1891 sta sotesko odkrila Jakob Žumer, tedanji župan Gorij, ter Benedikt Lergetporer, tedaj priznani fotograf in kartograf. Že prej so v soteski mestoma postavljeni mostovi, preko katerih je bilo mogoče prečkati reko, sicer pa Blejski vintgar v svoji naravni podobi ni bil niti prehoden, kaj šele prijazen za turiste. A to se je kmalu spremenilo. Turiste so pritegnile tedaj na novo postavljene številne pešpoti in galerije, ki se raztezajo na vsega skupaj pol kilometra dolžine. Galerije se po enem od raziskovalcev, ki sta odkrila Blejski vintgar, županu Jakobu Žumru imenujejo Žumrove galerije. Uradno so sotesko Vintgar za javnost odprli 26. avgusta 1893 – le dve leti po odkritju. Bled je bil namreč že tedaj zanimiv za turiste in lokalni veljaki so se zavedali pomena turizma za tamkajšnje gospodarstvo.

Zakaj Blejski vintgar?

Izvor imen Blejski vintgar in soteska Vintgar je izredno zanimiv, čeprav ni stoodstotno pojasnjen – obstajajo namreč kar tri teorije o tem, od kod naj bi soteska dobila svoje ime. Prva teorija pravi, da naj bi oblika soteske spominjala na kozarec za vino, zato si njeno ime deli koren besede s to priljubljeno alkoholno pijačo. Z njo je povezana tudi druga teorija, po kateri naj bi bila beseda »vintgar« oblika besede nemškega izvora »Weingarten«, ki naj bi ji jo nadeli zaradi bližine vinogradov. Tretja teorija pa predpostavlja da naj bi beseda »vintgar« izhajala iz ravno tako nemške besede Windegger, kar lahko prevedemo kot »izpostavljen vetru«. Beseda »vintgar« danes označuje tudi druge podobne soteske širom celotne Slovenije. Tako imamo na primer Iški vintgar, Bistriški vintgar in še kakšnega.

Je vstop v Blejski vintgar brezplačen?

Na kratko: ni. Za vstop v sotesko Vintgar boste sicer morali odšteti nekaj denarja (10 evrov za odraslo osebo, nekaj manj za otroke in hišne ljubljenčke – v ceno je vključeno tudi zavarovanje za primer nezgode). Tudi za parkirišče je žal potrebno plačati, parkirnina pa stane pet evrov. Kljub parkirnini in vstopnini pa se večina obiskovalcev strinja, da je obisk v Blejskem vintgarju vreden svojega denarja. Soteska je za turiste odprta med majem in novembrom. Ker skozi njo teče reka Radovna, ki ima stalno temperaturo približno pet stopinj Celzija, je Blejski vintgar v vročih poletnih mesecih idealen kraj, da se malce ohladite in pobegnete iz mestnega vrveža.

Čez 1600 metrov dolgo in mestoma 250 metrov globoko sotesko Blejski vintgar peljeta dve poti. Soteska se konča s slapom Šum, ki ima kar 13 metrov padca, od tod pa se jo lahko zapustite po poti čez Sveto Katarino ali čez Dobravo. Prva je manj zahtevna in primerna tudi za manj izkušene pohodnike, druga pa je bolj strma. Na obeh pa se pohodniku na vsakem koraku odpirajo čudoviti razgledi, ki jih bo z veseljem »pritisnil« vsak nadobudni fotograf – najsi bo s profesionalnim fotoaparatom ali kar s pametnim telefonom. Za takšne je najboljši čas za obisk zgodaj zjutraj, ko še ni toliko obiskovalcev, saj lahko ob tem času v objektiv ujamete najlepše prizore, brez motečih dejavnikov.

Kdaj na ogled Blejskega vintgarja? Blejski vintgar je čudovit v vseh letih časih, le da je v določenih pogojih nujno potrebna primerna oprema. Še posebej v deževnih dneh, ko so tla mokra, zna biti pot mestoma precej spolzka, zato je priporočena kakovostna obutev, ki ne drsi, in pohodne palice. V takšnem vremenu so bolj kot dežniki za pot po soteski primerni dežni plašči, saj dežnik lahko na ozkih predelih ovira druge obiskovalce.

Slovenija premore mnogo biserov. Ljubiteljem narave ni treba čez mejo, da lahko uživajo v čudovitih razgledih in svežem zraku, saj jih vse to čaka skoraj na domačem pragu.